»Pa je šlo vse u božjo tetko!« se je zaslišalo nekje z leve v nekem lokalu po koncu tekme med Poljsko in Slovaško, ko so naši izgubili možnost, da bi se neposredno uvrstili na mundial v Južno Afriko.
In sem pomislil… koliko krat se je enako zgodilo v slovenski zgodovini našim športnikom! Tolikokrat smo bili na pragu velikih stvari, pa je šlo za las nekaj narobe. Že od časov našega zlatolasega Bojana Križaja naprej, ko je padal pred ciljem ali izpuščal vratica na najpomembnejših nastopih:
»Beh, pa je šla zmaga v božjo tetko…« smo rekli.
Potem smo imeli veliko tekem ko smo ali v nekaj minutah dobili nerazumno število golov ali smo izgubljali v zadnjih sekundah dobljene partije.
»Spet je šlo v božjo tetko.«
Pa koliko favoritov smo že imeli na največjih tekmovanjih! Uf! Ni je vetrine, ki bi lahko zdržala vse pokale, ki bi jih morali glede na kakovost dobiti! Pa odsotnosti najboljših, pa poškodbe ob ravno nepravem času, pa spori znotraj ekip, ko smo končno dobili certifikat kakovosti podprt z odličnimi rezultati…ali pa neki avtogol neke ekipe, ki bi morala po vsej nogometni logiki za nas premagati drugo.
Ph, vedno se je našlo nekaj, da je šlo vse v božjo tetko…
Ampak potem - rešitev…jebenti, pa kje je ta Božja Tetka?! Sigurno mora nekje bit! Nekje mora bit, moramo jo najt! Slovenci gremo v akcijo! Moramo najt to Tetko pa makar bodo žrtve! Ker če jo prepričamo, da neha sprejemat ta sranja, se nam bo to nehalo dogajat! In še vrnit nam mora kar smo si zaslužli. Ja, vse!
Dobro, OK, pa vsaj pol. Sej bo dovolj. Že pol bo polizalo veliko naših športnih ran! In potem bomo narod še večjih uspehov.
Torej vsi v akcijo! Če KONČNO najdemo to Tetko bomo z našo kakovostjo sigurno zmagali dodatne kvalifikacije za Južno Afriko in šli tudi drugim uspehom naproti!