Psihologija-Kaj delamo? : Športna psihologija

Športna psihologija

Športni psiholog deluje na področju mentalne priprave v športu oziroma športne psihologije. Z mentalnim treningom, kjer sta združeni mentalna priprava in telesna, kondicijska vadba skozi določene praktične vaje, pripravi športnika, da zna na treningih ali tekmovanjih pokazati svoj optimum!. Zakaj je potreben mentalni trening? Vsi poznamo, v življenju ali v športu, občutek, ko nam preprosto gre vse od rok. Športniki temu rečejo, da so v formi. Takrat nam uspe praktično karkoli storimo. In pri tem imamo občutek, da smo to naredili z lahkoto. To je optimalno stanje, ki omogoča posamezniku, da pokaže svoje sposobnosti. In če je to stanje, potem se ga da tudi trenirati! Toda kako?

Tehnika globoke osredotočenosti (TGO)

Skozi leta izkušenj v športu in v življenju nasploh, zagovarjam tezo, da je mogoče, z določenimi psihološkimi vajami in skozi različne praktične naloge (kjer posameznik dobi povratno informacijo, kako mu je naloga uspela) učiti športnika ali kogar koli drugega, optimalnega stanja, v katerem je zmožen pokazati svoj maksimum. To počnem predvsem s tehniko globoke osredotočenosti (TGO). Športnik se nauči skozi različne vaje globoke osredotočenosti, v kateri se uspe, ne glede na stresne pogoje, osredotočiti na bistvene in pomembne občutke, ki mu omogočajo dobro izvedbo na tekmovanju ali tudi na treningu. TGO lahko uporablja tudi v šoli ali na katerem koli drugem področju kasneje v življenju, kjer se bo srečal s stresnimi situacijiami in bo moral pokazati kaj zna. TGO se uči in utrjuje skozi praktične vaje ali igre v vedno težjih situacijah, tako da se športnik nauči osredotočenosti tudi v bolj stresnih situacijah. Vaje so zanimive in prilagojene mladim, saj za učenje in utrjevanje globoke osredotočenosti uporabljamo razne inštrumente in rekvizite (žoge, palice, obroče, hlode, kocke...). Praktično vse vaje se tudi dogajajo zunaj v naravi ter v praksi in ne samo na kašnem kavču v topli, zatemnjeni sobi (laboratorijski pogoji). Prav zato športniki vaje radi izvajajo in se mentalnih treningov radi udeležujejo.

Metoda povratne informacije (MPI)

Ko se športnik nauči globoke osredotočenosti ga čaka priprava na tekmovalne situacije, kjer se z utrjevanjem globoke osredotočenosti in učenjem tehnik predstavljanja (vizualizacije), tehnik za povečanje odločnosti, energije ter samozavesti, nauči optimalnega stanja v katerem je sposoben pokazati največ. Z namenom, da ugotovi, kako deluje, ga po mentalni pripravi čaka preizkus v obliki različnih poligonov, vaj ali iger. Glede na uspešnost izvedbe se nauči v kakšnem stanju in s katerimi mentalnimi vajami doseže najboljši rezultat. Poligoni in igre se v okviru mentalnih treningov dogajajo večinoma v naravi in praksi ter se na ta način lahko povezujejo s treningi telesne priprave. S tem športniki ne izgubljajo časa posebej za telesno vadbo in posebej za psihološki trening.

MPI prinaša številne prednosti:

  • Treningi se nanašajo na praktične izvedbe različnih nalog (npr. poligon s poskoki ali šprinti) na katere se športnik s različnimi mentalnimi tehnikami pripravi. S tem lahko športnik  oz.  posameznik dobi povratno informacijo, kako mu je naloga uspela in ali se je nahajal v optimalnem stanju! Tako ob uspešnejšem izvajanju nalog začuti napredek in se praktično uči in trenira optimalno stanje. Zato je to v bistvu mentalni trening.
  • Tretmaji se lahko izvajajo ne samo individualno, temveč tudi skupinsko in so zato cenovno ugodnejši.
  • Vadba je raznolika in zanimiva.
  • Predvsem športniki prihranijo na času, saj opravijo mentalno vadbo v času kondicijskih treningov, ki bi se jih tako ali tako udeleževali in jim ni potrebno hoditi še na posebne tretmaje v primeru, da bi želeli še posebej delati s psihologom.


Matej Lunežnik, športni psiholog in mentalni trener: "Mentalni trening s povratno informacijo (MPI) je metoda učenja mentalnih veščin za vse, ki bi se želeli predvsem v praksi naučiti obvladovanja stresnih situacij, v njih pokazati svoj optimum in na tekmovanjih ter treningih nastopati v okviru svojih zmožnosti!"

Matej Lunežnik je športni psiholog in deluje že praktično vse življenje na športnem področju. Nekoč odličen  alpski smučar in športnik po duši, je skozi svojo športno kariero dolga leta deloval kot trener slovenskih reprezentanc v alpskem smučanju in se kot trener in športni psiholog udeleževal tekmovanj za svetovni pokal, olimpijade, svetovnih prvenstev in univerzijade. Skozi delo na področju športne psihologije in mentalnih treningov, je razvil zanimive, praktične in predvsem učinkovite tehnike ter metode, s katerimi je  pomagal že številnim vrhunskim športnikom in klubom, do boljših rezultatov. Prav tako je  član Sekcije za športno psihologijo in izvoljen v Strokovni svet športnih psihologov Slovenije.